V elektronskem sporočilu navajate vprašanja glede ugotavljanja rezidentskega statusa posameznika, in sicer v povezavi s stalnim prebivališčem zavezanca v Sloveniji in presojanjem rezidentskega statusa na podlagi prelomnih pravil iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja.
V nadaljevanju vam pojasnjujemo.
Posameznik se šteje za rezidenta Slovenije, če izpolnjuje katerikoli pogoj iz 6. člena Zakona odohodnini – ZDoh-2. Rezident Slovenije je obdavčen po načelu t.i. svetovnega dohodka, kar pomeni, da mora tudi dohodke, dosežene v tujini, napovedati v Sloveniji.
Sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 124/2015 z dne 11.6.2015 (v nadaljevanju: sodba) vzpostavlja novo upravno-sodno prakso, ki vpliva na vodenje postopkov ugotavljanja rezidentskega statusa posameznikov. Iz sodbe izhaja, da se rezidentski status za namene konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (v nadaljevanju: konvencije) ne sme določiti vnaprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2, še pred uveljavljanjem pravic iz konvencij v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki.
Kadar se zavezanec za dlje časa preseli v tujino, si mora pred odhodom v tujino urediti svoj rezidentski status za davčne namene v Sloveniji. Rezidentski status se ugotavlja na podlagi vloge davčnega zavezanca, ki jo vloži pri davčnem organu. Vloga se lahko vloži v obliki vprašalnika.
Ureditev rezidentskega statusa – odhod iz RS, ki je dostopen na naslednji povezavi:
Po določbi 6. člena ZDoh-2 je zavezanec rezident Slovenije (za davčne namene), če v kateremkoli času v davčnem letu v osnovi izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev (rezidenčne vezi):
– ima v Sloveniji uradno prijavljeno stalno prebivališče;
– ima svoje običajno prebivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
– je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.
Tako se posameznik po ZDoh-2 šteje za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli pogoj iz 6. člena tega zakona; tj. že ob uradno prijavljenem stalnem prebivališču v Sloveniji.
Pojasnjujemo, da se posameznik lahko šteje za rezidenta več držav po določbah notranjih zakonodaj teh držav, vendar je lahko po posebnem mednarodnem pravilu rezident samo ene države za namene izvajanja posamezne mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba). Zato je treba v primeru dvojnega rezidentstva po notranji davčni zakonodaji obeh držav uporabiti t.i. prelomna pravila, določena v 4. členu mednarodne pogodbe1, zaradi nadaljnje uporabe pravil, ki izhajajo iz posameznih določb mednarodne pogodbe in s katerimi se določa, katera od držav pogodbenic ima pravico do obdavčitve določenega dohodka in premoženja. Kot je pojasnjeno že uvodoma, se namreč ugodnosti iz mednarodnih pogodb; tj. oprostitev plačila dohodnine (davčnega odtegljaja) v Sloveniji, znižano plačilo davčnega odtegljaja, uveljavljanje odbitka tujega davka ali oprostitve na podlagi mednarodne pogodbe ter status rezidentstva za namene mednarodne pogodbe ob upoštevanju prelomnih pravil za dvojne rezidente, lahko uveljavljajo šele ob prejemu določenega dohodka ali premoženja in ne v splošnem ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva za namene ZDoh-2.
Več glede ugotavljanja statusa rezidentstva, si lahko preberete tudi na naslednji povezavi:
Odgovori na vaša vprašanja so podrobneje obrazloženi v odgovorih k vprašanjem pod št. 11 do št.
15.