Moje izkušnje in nasveti glede nakupa rabljenega avtomobila

 

Torej, najprej nekaj ozadja. V Anglijo sem prišla pred slabim letom, na avtomobile se ne spoznam preveč (nekaj malega kar sem pobrala, ko sem delala pri AMZS v študentskih letih) in tudi nisem kaj preveč vozila predtem. Trenutno živim v okolici Londona (30 milj stran), v malem mestecu, kjer so avtomobili skoraj nujnost (javni transport je bolj slab).

 

Okej, zdaj pa dejanski nasveti:

1. Pojdi na autotrader (autotrader.co.uk) in malo pobrskaj kaj obstaja. Če nimaš kaj preveč izkušenj z nakupi avtmobila, svetujem dealership namesto private dealer. Dealership ponavadi ponujajo razne garancije (recimo 30 dni), česar privatniki verjetno ne bodo ponujali. Skratka, bolj varna varianta.

 

2. Ford in Vauxhall (naš Opel) sta zelo popularni znamki, deli so cenejši, veliko garaž zato je to recimo dobra izbira. Jaz sem recimo izbirala med Ford Fiesto in Vauxhall Corso.

 

3. Pri samem avtomobilu so pomembe naslednje reči: mileage, leta, service history, če je imel kako veliko nesrečo (to pokaže HIP report, ki bi ga dealer moral imeti), emisije (poleg zavarovanja moraš plačati tudi vehicle tax, ki pa je povezan z emisijami. Moja Corsa, na primer, je razred E in moram plačati 130 letno, tukaj si pa lahko prebereš več: https://www.gov.uk/vehicle-tax)

 

4. Potem je tu še MOT, tehnični pregled. Fajno je če kupiš avto, ki je ravno imel MOT, potem veš da načeloma naj bi bilo vse v redu (brisalci, luči, rezervna etc) in ti ne rabiš nikamor hodit za eno leto.

 

5. Torej, greš do dealerja in pogledaš avto. Pogledaš gume, motor, če ima rezervno, če so kake praske, kako je znotraj, odpreš, pogledaš motor, prižgeš avto da vidiš kako teče. Će ti je avto všeč lahko vprašaš za testno vožnjo. Če ti kaj ni všeč, lahko malo barantaš, namreč ne pozabit, da so večinoma to prodajalci in nimajo pojma o avtih včasih, zato je res res fajno, da imaš s sabo nekoga, ki se spozna na te reči. Problem je namreč, ker je nakup avtomobila velika reč, dobri avti pa hitro grejo, zato se moraš hitro odločiti.

 

6. Okej, pa recimo, da se odločiš, da boš avto vzel, potem moraš pustiti deposit (par sto funtov pri meni) in ti rečejo, da laho prideš po avto kasneje (pri meni so rabili registrsko zamenjat, ker je bila nekaj počena, in sem en dan čakala). V tem času moraš urediti zavarovanje (glej spodaj)

 

6. Zavarovanje je v primerjavi s Slovenijo visoko, sploh, če nimaš kaj preveč izkušenj (menda se da uveljavljati boniteto iz SLO), pa odvisno je tudi od tipa vozila, kje delaš, kje živiš in kje je parkiran avto čez noč etc. Močnejša vozila imajo višje zavarovanje, nekatere znamke imajo višja zavarovanja od drugih. Obstaja vrsto strani, kjer si lahko primerjaš insurance providers, npr: http://www.comparethemarket.com/car-insurance/, https://www.google.co.uk/compare/carinsurance/form?p=home.

Je pa fajno tudi vprašati naokoli, jaz sem šla na koncu preko Churchill Insurance (ki ga ni bilo v zgoraj naštetih primerjav), ki mi ga je priporočil kolega. Če ni vključen, priporočam, da se plača  breakdown insurance (kot naš AMZS) – to priporočam tudi za Slovenijo, je vedno fajno, da nekdo v družini to ima.

 

7. Okej, urediš zavarovanje, plačaš preostanek zneska za avto (preko nakazila) in greš nazaj do dealerja, kjer plačaš vehicle tax (glej zgoraj), oni pa ti dajo še v5 obrazec kar je prometno dovoljenje (samo en del, ostalo pošljejo oni naprej in traja menda par tednov, da ti iz dvla to dostavijo potem na dom – change of ownership). Potem rabiš še MOT potrdilo, HIP potrdilo (če imajo, recimo rabiš v primeru, da boš avto prodajal naprej), service history (če obstaja), spare key (če obstaja). In to je to. Potem se odpelješ (po levi strani!) in paziš, paziš, ker so popravila draga.